Nepričakovane globine uma: Potovanje skozi zakulisje zavesti in podzavesti
Vsi vsakodnevno doživljamo številna razmišljanja, čustva in izkušnje, ki jih prinaša naš um. A le malokrat se popolnoma zavedamo, da v nas obstajata dva edinstvena vidika naše psihe: zavest in podzavest.
To področje me že od nekdaj zanima, saj me vsakič, ko prebiram o njem, navdušujejo nove informacije in spoznanja.
Zavest in podzavest predstavljata skrivnostni del nas samih, ki še vedno skriva mnoge skrivnosti. Tokrat se bom poglobila v to resnejšo temo, ki pa bo vseeno predstavljala edinstveno potovanje skozi zakulisje uma. Skupaj bomo raziskovali globine naše notranjosti, ki nam bodo omogočile boljše razumevanje samega sebe in našega delovanja.
Prvi korak k razumevanju tega fascinantnega »pojava« je prepoznati razliko med zavestjo in podzavestjo.
Zavest je del našega uma, ki zavestno dojema svet okoli nas – torej vse, na kar smo trenutno osredotočeni in vse, česar se zavedamo.
Na primer, če berete ta članek, je to trenutno del vaše zavesti. Vendar pa je to le majhen del celotnega uma, podobno kot vrh ledene gore.
Podzavest pa predstavlja tisti globlji in bolj nedostopen del uma, kjer so shranjeni naši vzorci razmišljanja, prepričanja in občutki. Čez čas se naše izkušnje in čustva vtisnejo v podzavest, kjer vplivajo na naše odzive in odločitve, pogosto brez našega aktivnega zavedanja.
Predstavljajmo si um torej kot ledeno goro – ta primerjava izvira sicer iz Freudove teorije. Zavest je le majhen del, ki ga vidimo nad vodo, medtem ko je ogromna masa podzavesti skrita pod gladino, a vpliva na celoten sistem našega delovanja. Več o Freudovi teoriji in podzavesti si lahko preberete tukaj: https://www.simplypsychology.org/unconscious-mind.html
Naša zavest deluje kot varuh, ki nadzoruje informacije, ki vstopajo v podzavest, in se tako oblikujejo naši notranji vzorci. Ta povezanost je pomembna za razumevanje, kako se oblikujejo naša prepričanja in navade ter kako te vplivajo na naše življenje. Naša podzavestna prepričanja in čustva lahko vplivajo na naše odločitve, reakcije in občutke, ne da bi se tega sploh zavedali.
Obstaja veliko primerov, ki kažejo na povezanost med zavestjo in podzavestjo. Tukaj je nekaj primerov za lažjo predstavo:
Vzporedna obdelava informacij:
Vzporedna obdelava informacij pomeni, da naša zavest in podzavest istočasno obdelujeta različne vidike informacij ali dražljajev iz okolja. Medtem ko se zavestno osredotočamo na določeno nalogo ali situacijo, podzavest hkrati obdeluje druge vidike okolja, ki niso neposredno povezani s tisto, na kar smo osredotočeni.
Na primer, ko se zavestno pogovarjamo z nekom, podzavest istočasno obdeluje ostale zvočne dražljaje v okolju. Tako lahko hkrati zaznamo hrup na ulici, glasbo v ozadju ali pa prepoznamo obraz osebe, ki jo poznamo, vendar na to nismo osredotočeni.
Vzporedna obdelava informacij omogoča, da naše podzavestne sposobnosti delujejo vzporedno z našo zavestjo, kar nam omogoča bolj učinkovito in prilagodljivo obnašanje v okolju. Podzavest ima vlogo pri zaznavanju nevarnosti, prepoznavanju znanih obrazov, avtomatskih reakcijah in drugih nalogah, ki ne zahtevajo zavestnega razmišljanja.
To je za nas zelo pomembno, saj nam omogoča hitro in uspešno reagiranje na okoliščine, tudi ko naša zavestna pozornost ni povsem usmerjena v določeno situacijo. Vzporedna obdelava informacij je ena izmed zanimivih lastnosti našega uma, ki prispeva k naši sposobnosti za preživetje in prilagajanje različnim situacijam.
Navajam primer študije »Gorillas in Our Midst«, ki sta jo leta 1999 izvedla Christopher Chabris in Daniel Simons.
V tej študiji so udeležencem prikazali videoposnetek košarkarske igre in jih prosili, naj štejejo, kolikokrat ekipa z belimi majicami podaja žogo. Medtem se je na videoposnetku pojavila oseba v opičjem kostumu, ki je prehodila sredino igrišča. Presenetljivo veliko udeležencev ni opazilo opice, saj so bili tako osredotočeni na štetje podaj. Njihova zavest je bila osredotočena na »štetje podaj« in spregledala drug vidik »prisotnost opice«, ki je bil obravnavan s strani podzavesti.
Ta študija je postala znana in je dobila naziv »invisible gorilla« zaradi tega, ker udeleženci kljub očitni prisotnosti opice niso zaznali, saj so bili osredotočeni na drugo nalogo.
Vpliv prepričanj na dojemanje:
Naša prepričanja so globoko zakoreninjena stališča, ki jih imamo glede sebe, drugih ljudi in sveta nasploh. Ta prepričanja so lahko zavestna ali pa podzavestna (tista, ki jih morda niti ne prepoznamo, a še vedno vplivajo na nas).
Zavestno prepričanje se nanaša na prepričanja, ki se jih zavedamo in jih lahko razložimo. Na primer, če verjamemo, da smo sposobni doseči svoje cilje, se bomo verjetno bolj samozavestno lotili izzivov in jih dojemali kot priložnost za rast.
Podzavestno prepričanje pa je tisto, ki se ga morda niti ne zavedamo, vendar še vedno vpliva na naše dojemanje. To so prepričanja, ki smo jih oblikovali skozi izkušnje in so zasidrana globoko v našo podzavest. Na primer, če smo v preteklosti doživeli neuspeh pri določeni dejavnosti, se lahko podzavestno bojimo ponovnega neuspeha in to vpliva na naše ravnanje in dojemanje.
Raziskava, objavljena leta 2007 (https://www.researchgate.net/publication/6324055_Longitudinal_Findings_on_Aging-Related_Cognitions_Control_Beliefs_and_Health_in_Later_Life ), se osredotoča na vpliv prepričanj o staranju na zdravje v poznejšem življenju. Ugotovili so, da imajo prepričanja o staranju, ki so povezana s kontrolo nad življenjem, pomemben vpliv na zdravje tako pri mlajših kot tudi pri starejših osebah. Ta raziskava predpostavlja, da imajo naša prepričanja o staranju neodvisen vpliv na naše zdravje. Prav tako pa kaže, da je ta vpliv močnejši od vpliva zdravstvenega stanja na naša prepričanja o staranju. To pomeni, da naše prepričanje o staranju lahko vpliva na naše zdravje, ne glede na to, kako dejansko zdravi smo.
Raziskava preučuje tudi povezavo med zavestjo ter podzavestjo posameznikov. Prepričanja o staranju, ki so pogosto povezana z globljimi vzorci razmišljanja in dojemanja, vplivajo na naše zdravstveno vedenje in odločitve, ki jih sprejemamo na zavedni ravni (zavest). Na primer, pozitivna prepričanja o staranju lahko spodbujajo zdrav način življenja in večjo skrb za lastno zdravje, medtem ko negativna prepričanja lahko vodijo v nezdrave navade in manjšo skrb za zdravje.
Ustvarjalnost:
Ustvarjalnost je proces, pri katerem naša podzavest deluje v ozadju, ko se zavestno ukvarjamo s problemom ali nekim delom. Podzavest obdeluje informacije, ki smo jih prejeli skozi izkušnje, učenje in opazovanje, ter oblikuje nove ideje, rešitve ali spomine. Te novosti nato lahko nenadoma izplavajo v našo zavest, kar nam omogoča, da najdemo sveže in inovativne pristope k reševanju izzivov. Zato je pomembno pri ustvarjalnem delu zaupati v moč podzavesti.
Samopodoba in samopomoč:
Samopodoba se nanaša na to, kako se vidimo, kaj mislimo o sebi, kakšne lastnosti in vrednote pripisujemo sebi. Samozavest pa je način, kako se počutimo glede svojih sposobnosti, veščin in zmožnosti, da se spopademo s izzivi.
Podzavest ima pomembno vlogo pri oblikovanju teh dveh vidikov. Naša podzavestna prepričanja in notranji vzorci vplivajo na to, kako dojemamo sebe. Če imamo v podzavesti negativna prepričanja o sebi, kot na primer, da nismo dovolj dobri, da ne zaslužimo uspeha ali ljubezni, se bo to odrazilo v naši samopodobi.
Navade in vedenje:
Naše navade, kot so kajenje, prehranjevalne navade, delovne navade in načini odzivanja na stres, se oblikujejo skozi ponavljajoče se vedenje in učenje. Ko navade postanejo avtomatizirane, se izražajo kot rutinski vzorci v naši zavesti. Podzavestne navade se razvijajo na podlagi preteklih izkušenj, naučenih vzorcev in prepričanj. Te navade so pogosto avtomatske in se pojavijo brez zavestnega razmisleka ali odločitve.
Vpliv podzavesti na naše navade je lahko močan, vendar se moramo zavedati, da se lahko navade tudi spreminjajo. S pravilnim pristopom in zavestnim trudom lahko prepoznamo negativne navade in jih nadomestimo z bolj zdravimi in pozitivnimi vzorci vedenja.
Sanje:
Med spanjem je naša zavest odklopljena, medtem ko podzavest ustvarja sanje, ki lahko odražajo naše skrite želje, strahove ali nezavedne konflikte.
Nekateri psihološki pristopi verjamejo, da lahko analiza sanj pomaga razumeti nezavedne misli, želje ali strahove, ki jih sicer ne bi prepoznali v budnem stanju. Sanje lahko tako ponujajo vpogled v naš notranji svet in prispevajo k razumevanju našega psihološkega stanja.
Naučene veščine:
Ko se naučimo voziti avto, se na začetku zavestno osredotočamo na vsako stvar, kot je prestavljanje in upoštevanje prometnih znakov. Ko postanemo vešči voznik, se to avtomatizira in postane del naše podzavesti, kar omogoča, da se lahko med vožnjo osredotočamo na druge stvari.
Instinktivni odzivi:
Če nekdo nepričakovano vrže nek predmet v nas, se bomo instinktivno odzvali in se avtomatsko umaknili. To je hitra in avtomatična reakcija naše podzavesti, ki zagotavlja naše preživetje, ne da bi zahtevala zavestno razmišljanje.
Fobije:
Če imamo fobijo pred pajki, se zavestno zavedamo, da je ta strah neracionalen, vendar se kljub temu pojavlja, saj ga sproži naša podzavestna reakcija na nevarnost, ki je v našem umu povezana s pajki.
Ali lahko upravljamo s svojo podzavestjo?
Ko se sprostimo in omogočimo podzavestnim mislim, da se izrazijo, lahko dosežemo stanje, znano kot »stanje pretoka« ali »flow«. To je stanje, v katerem se počutimo izjemno osredotočene, ustvarjalne in izpopolnjene. V tem stanju zavest in podzavest sodelujeta, kar nas pripelje do neverjetnih dosežkov.
(bolj podrobno o stanju pretoka, bom govorila v enem od naslednjih člankov)
Čeprav je podzavest globoka in kompleksna, pa na njo lahko vplivamo z zavedanjem in samospoznavanjem.
Meditacija je ena izmed tehnik, ki nam lahko pomaga doseči to stanje zavedanja. S pomočjo meditacije se osredotočimo na sedanji trenutek, umirimo um in opazujemo svoje misli ter občutke. Sčasoma lahko pridobimo boljši vpogled v svoje notranje vzorce in čustva, ki lahko izvirajo iz podzavesti.
Avtogeni trening je še ena tehnika, ki nam lahko pomaga pridobiti nadzor nad podzavestjo. To je tehnika sproščanja, kjer se osredotočamo na doseganje stanja telesne sproščenosti in miru. S tem lahko lažje dostopamo do podzavestnih vsebin in jih spreminjamo.
Potek avtogenega treninga običajno vključuje več stopenj ali vaj, ki jih je treba redno izvajati. Za dosego najboljših rezultatov je priporočljivo, da se vadbe izvajajo redno in v mirnem okolju, kjer ni motenj.
Spodaj je opisana osnovna struktura avtogenega treninga, ki običajno vključuje šest stopenj:
Fizična sprostitev: Najprej se posvetite sproščanju telesa. Lezite ali sedite udobno v sproščenem položaju. Osredotočite se na različne dele telesa, začnite z nogami in postopoma se premaknite navzgor po telesu. Na vsaki stopnji se zavedajte napetosti in sprostite te dele telesa. To je prvi korak k dosegu splošne telesne sproščenosti.
Težnost: Na tej stopnji se osredotočite na občutek teže vašega telesa. Sprostite se in vizualizirajte, kako teža vašega telesa postaja vse lažja. To pomaga ustvariti občutek lahkotnosti in sproščenosti.
Toplota: Pri tej vaji se osredotočite na občutek toplote v vašem telesu. Vizualizirajte toploto, ki se širi po telesu, kar pomaga pri sprostitvi in ustvarja občutek topline in udobja.
Srčni utrip: Na tej stopnji se osredotočite na občutek srčnega utripa. Vizualizirajte, kako vaše srce utripa mirno in enakomerno, kar pomaga zmanjšati občutek napetosti in stresa.
Dihanje: Pri tej vaji se osredotočite na svoje dihanje. Globoko in enakomerno dihajte, kar vam pomaga sprostiti um in telo. Vizualizirajte, kako svež zrak vstopa v vaša pljuča in izdiha iz telesa.
Osredotočenost: V zadnji fazi se osredotočite na občutek miru in sprostitve v celotnem telesu. Vizualizirajte, kako ste popolnoma sproščeni in mirni.
Med izvajanjem avtogenega treninga je pomembno, da se prepustite in verjamete v moč vaših sugestij. Vadba zahteva prakso in vztrajnost, vendar lahko s časom dosežete globoko sprostitev in notranji mir.
Avtogeni trening je tehnika, ki jo je priporočljivo vaditi pod nadzorom izkušenega terapevta ali trenerja, še posebej, če imate kakšne zdravstvene ali duševne težave. Izvajanje avtogenega treninga brez ustreznega znanja in usmeritve lahko prinese neželene učinke.
Hipnoterapija je še ena učinkovita metoda, ki nam omogoča dostop do podzavesti in spreminjanje le te. Hipnoterapevt s pomočjo sugestij in vizualizacij vodi posameznika v stanje globoke sprostitve in osredotočenosti, kar omogoča boljši dostop do podzavestnih vsebin in njihovo preoblikovanje.
Z vsemi temi tehnikami lahko odkrijemo in odpravimo negativne vzorce, ki vplivajo na naše življenje, ter okrepimo pozitivne misli in prepričanja. Spreminjanje podzavestnih vsebin lahko vodi do boljšega počutja, večje samozavesti in bolj uspešnega premagovanja različnih izzivov v življenju.
Vendar pa so vse te tehnike močne in jih je priporočljivo opravljati pod nadzorom izkušenega terapevta ali trenerja. Prav tako je pomembno, da se odločimo za tehnike, ki so v skladu z našimi potrebami in osebnostjo. Vsak med nami je edinstven, zato se lahko različne tehnike na vsakega tudi različno odzivajo.
Zavedajmo se, da smo več kot le zavestno bitje, saj nas vodijo tudi nezavedne sile, ki tvorijo jedro naše identitete. Ko se odločimo raziskati skrivnostni svet svoje podzavesti, lahko naredimo izjemen napredek pri samospoznavanju in duhovni rasti.
In čeprav znanost še naprej raziskuje zavest in podzavest, sta ti dve plati uma pomembni za razumevanje človeškega obstoja. S priznavanjem in sprejemanjem obeh, tako zavestnih kot nezavednih vidikov sebe, lahko stopimo na pot raziskovanja in osvobodimo svoj polni potencial.
Odlično. 🙂
Hvala:)
Your writing skills are amazing! I really love it!